Dlani ponižno sklepam
v molitev.
Sklonjeno poklekam
predte, stvarstvo
in izrekam
spoštovanje.
Hkrati močno dvomim
vate,
ob čemer čutim
sram,sovraštvo
in praznino.
Klečim in molim,
vpijem nate.
Si mar gluh in slep.
Naj bolečino rjovem vate?
Mogoče rasteš z njo,
zato si velik,
ko zatekajo se k tebi,
ko kličejo ti,
Prosim, Oče.
Jaz ne zmorem tega!