Dan je bil dolg. Prežarjen. 

Sladkobno izčrpavajoč.

Brez sapice. Brez odrešitve.

Utrujena sva se sesedla. 

Ob nekem bogomilskem stečku.

V zraku je bila naslada. Vonj po murvah. 

In nekem še neznanem cvetju. 

Prevroče je bilo. Preveč zgoščeno.

Zlila sva se. Izhlapela sva.

(V misel. V (za)obljubo.     

V rahel vetrič, ki je čez najini potni telesi

končno potegnil proti morju.)  

Prepojena s slutnjo božanskega.

Izmojstrena v lažeh. 

Ne da bi sploh vedela, komu laževa.

Kristian Koželj