K tebi sem se vrnila iz južnih krajev,
da spet prezimiva skupaj.
Tamkajšnja mesta imajo prevelike začetnice,
izgubiti se je bilo neizogibno.

Povej mi, še vedno pod tramovi preperelih
spominov hraniš gnezdo zame?

Si že pokopal trupelca velikih besed, ki sva
jih tam spočela in porodila?
Njihove oči so bile presvetle in kljuni nenasitni.
Hranila sva jih s solzami, dokler sva jih imela.
In potem nisva imela niti solz več.

Poprimi za lopato,
pred hišo bova izkopala vodnjak
in vanj zbrala vso žalost sveta.
Nato ga bova zasula in skupaj odletela
nekam daleč na sever.

Menda tam reke solz nikoli ne presahnejo.

Menda.

Nina Pečar