Podarjam ti srce,
lepo, čokoladno,
še zapakirano
v celofan
z rožo spetim.
Podarjam ti vino,
da boš zmogel napisati
o vsem tistem, o čemer
si do sedaj molčal.
Plahe so nove poti,
kakor razmajana brv,
ko z vsakim novim premikom
preizkušaš ali bo zdržala
plaho hojo ali
sva prišla tako daleč,
da nazaj ni vrnitve,
kvečjemu naprej
proti cilju.
Ne tolažim
naju s smehom,
nocoj ne plahutam po nebu
in ne pišem novih sanj,
nocoj je vrsti
samo odkrita beseda.
Prestavljam in obljubljam,
da to le niso zgolj besede,
ker včasih čas teče počasi
a zleze nepričakovano
tako daleč, da se duša ne zave
kako daleč sta prišla kazalca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!