Androniki Gogopoulou: Lokvanj v Sredozemlju
Beseda "mama" plava
po Sredozemlju,
lokvanj v morju upanja.
Kriki obupanih beguncev,
zaprtih v ladijskih trupih
na daljnjih potovanjih
po molčečih krajih,
po krajih brez krivde.
S seboj imajo malo vode
v plastenkah
in preluknjane odeje.
Sanje se bojujejo
s podivjanimi morji.
Otroška telesca brez življenja,
potopljena v brezdanjih globinah,
včasih plavajo
in nad njimi krožijo divje ujede.
Pakistan je daleč …
Irak gori …
Zahod pa gleda na zahod …
(10. november 2014)
Objavljeno v soboto, 16. 5. 2015 v elektronski reviji Diastiho
http://diastixo.gr/logotexnikakeimena/poihsh/3834-gogopoulou-mesogeios
Androniki Gogopoulou je diplomirala iz arheologije in umetnosti ter magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Aristotelove univerze v Solunu. Leta 2014 je na 19. vsegrškem pesniškem tekmovanju »Kuros iz Evroposa« prejela prvo nagrado za pesniško zbirko Tatovi sanj in roparji spominov. Njene pesmi so bile objavljene v elektronski reviji Diastiho in reviji Literarne teme.
Hvala za prevod Nevica!
Vesela sem, da si mi približala to čudovito pesem.
Lp, Lea
Hvala, Lea, ker si se oglasila.
Kot vidiš, sem po dolgem času spet objavila prevod, se mi je zdela aktualna pesem, glede na dogajanje v Sredozemlju namreč.
Želim ti, pa tudi vsem ostalim, lepo poletje.
Nevica
Ko se postavi vprašanje, kaj je še v poeziji mogoče preseči,
se vedno znova odpre neko srce, srce poeta, srce, ki ve, da mora svojo bolečino
in slepoto sveta izkričati. In dotik te pesmi, ki se dviga s svojo neverjetno
močjo in v bolečini položeni iz srca v verze, lahko odpre oči in srce človeka, ko
se presejejo besede iz verzov v srce vsakega, ki se pesmi dotakne, da se odpre lokvanj upanja - znova in
znova, ker ta pesem ne bo nikoli več zapustila srca.
Nevica, hvala in čestitke za ta prevod!
Lp, Jošt Š.
Nevica, hvala ti, da nam s svojimi prevodi bližaš književnost, ki bi ostala izven našega dosega. Pesem, vredna večkratnega branja, ki prikazuje rane sveta, da bi jih blažila.
Lp, Ana
Hvala, Lea, lep pozdrav na Primorsko!!!
Jošt, kako lepo si izrazil pesniško občutljivost za družbene in človeške probleme.
Hvala ti!
Ana, hvala tudi tebi. V zadnjem času je toliko bolečih posnetkov, da resnično upam, da se svet končno in dokončno prebudi in poišče rešitev za te uboge ljudi.
Lp, Nevica
Hvala ti, Jošt. Tako lepo si zapisal svoje občutenje te pesmi!
Človeka se res mora dotakniti!
Lep pozdrav,
Nevica
Tudi tebi hvala, Ana.
lep pozdrav
Komentiranje je zaprto!