v sebi sedim po turško
s komolci na nogah
dlani podpirajo obraz
obešen na nasmeh deklištva
rdeče pike na flaneli
igrivo žgečkajo čas
ki še ne ve da je rojen
in čakam na zabavo v pižamah
nad mano se obesijo oči
s teleskopom
jim ni viden
umirajoč planet
z robom misli ga zagrabim
in vzamem iz stegnjenih rok
šop računov
da jih poravnam
le še perilo vržem na vrv
in spravim lonec od kosila
na dnu ošvrknem
tuj obraz
pod blazino
polnjeno z navlako
skrivam dekle
le nikogar ni
da bi se igral z menoj
in bi perje spet letelo
kakor sanje
kakor koščki sreče
ki jih dobiš
šele, ko odrasteš
Hm, zakaj se mi naslov ne zdi tako posrečen za sicer zelo globoko pesem?
Lp, Ana
morda, ker smo tako površni :)
zapuščeno pod blazino ? skrito pod blazino?
Hvala, Ana, za dotik, zmeraj sem ga zelo vesela.
Lp
Irena
Pod pernico? Med peresi?
med peresi....kar zmrazilo me je
Hvala
Lp
Pesem o odraščanju in notranjih prostorih, kjer (k sreči) otrok nikoli ne zamre, čeprav je prekrit s številnimi leti in vlogami, čestitke,
Ana
Čestitam, Pi! :-)
Lp, Sašo
Iskrena hvala, Sašo :)
lepe poletne dni želim, po meri želja
in lp, seveda
Pi
zelo lepa iskrene čestitke
lp, M
Hvala, Levček :)
Naj frčijo peresa!
Lp
I.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!