Vem,
konec je poletja
jaz pa še vedno čutim
valove na koži
in droben pesek,
ki prihaja in gre
Vem,
čas prehitro beži,
tvoje pesmi v ozadju
moje solzne oči brišejo
spomin na tisto poletje,
ki zdelo se je kot večno
zavetje pred nevihto.
Vem,
z mislimi plujem po odprtem morju
zebe me, pa je komaj jesen.
iščem otok svojih sanj
zima prihaja, z njo pa žalost
temna noč in tišina
kam me peljejo jadra
Vem,
do neskončnega slapa,
izvira življenja
spomladi se začenja
tam se nasmeh ne menja
nikoli ni konec poletja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mini Miss
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!