Najprej bile so to le moje sanje,
po spočetju čista radost in pričakovanje.
Si izpolnil mi največje želje,
mi prinesel neskončno si veselje.

Vsak hip otroštva tvojga sem ob tebi ždela,
kot bi že takrat čutila,
da bom nekoč te izgubila
in da druga te bo meni vzela.

Vendar rajš kot ženski družbi,
si predal se domovine službi.
Zato nisi spoznal ti druge žene,
ki odpeljala bi te stran od mene.

Ko plul v svoje si življenje,
ohranjal si v meni hrepenenje,
da ostal boš moj za vedno,
ko domovini služil boš redno.

Le kam odplavala je popkovina,
s katero sem hranila tebe sina?
Čeprav nisi njena bil lastnina,
vzela tebe mi je domovina.

Enid