V roke so nam dali plastično lutko,

da jo lahko ližemo in jebemo.

Pokazali so nam vrata,

okna pa pustili zaprta,

da ne bi videli temno rjave opeke,

korit za rože ali pitja sinic iz potoka.

Hoditi ne znamo, le capljamo,

eden za drugim, v ravni vrsti,

do klifa, pa naprej - navzdol.

In nam mečejo ogrizke,

da bi se naučili stradati,

da bi koščicam odpirali usta,

ker kaj nam bodo aparati,

če jih ne znamo uporabljati.

V roke so nam dali plastično lutko,

da se lahko s kom pogovarjamo.

Aleš Jelenko