Giselle CVII (Jutro včerajšnjega dne)

Giselle, kdaj si se zjutraj vrnila

gozd je že pozajtrkoval malinji spev

ko te še ni bilo pod podboji vhodnih vrat

kaj tebi mar, Sofija

me sprašuješ po uri 

ali te mogoče v črevesju mrazi

ker ne veš, zakaj sem skoraj v ledeni reki utonila

kaj tebi mar, Sofija

ko je njemu vseeno, kje se nahaja moj zrak

rekel je v prefinjenem tonu, da bova skupaj pojedla puding

in da bo objem v odtenku čokoladnega preliva

a odmaknil je pogled

ne

ne 

odmaknil je težišče telesa

ko sem mu vročična želela naslikati besede

Sofija, so venci že prišli

pokliči gospoda Eliota, pokliči ga takoj, sedaj

Alfred zopet nagaja v moji glavi 

in misli so kalne in sladkor v krvi pada

verjemi, da se nebo oblači in Saturn se v spanju obrača

jezen je, ker so rane na moji koži krvavo rdeče

in iz njih teče

žolč

ki po njemu smrdi

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 30. 06. 2015 ob 09:38
  • Prebrano 724 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 284
  • Število ocen: 7

Zastavica