Giselle, kdaj si se zjutraj vrnila
gozd je že pozajtrkoval malinji spev
ko te še ni bilo pod podboji vhodnih vrat
kaj tebi mar, Sofija
me sprašuješ po uri
ali te mogoče v črevesju mrazi
ker ne veš, zakaj sem skoraj v ledeni reki utonila
kaj tebi mar, Sofija
ko je njemu vseeno, kje se nahaja moj zrak
rekel je v prefinjenem tonu, da bova skupaj pojedla puding
in da bo objem v odtenku čokoladnega preliva
a odmaknil je pogled
ne
ne
odmaknil je težišče telesa
ko sem mu vročična želela naslikati besede
Sofija, so venci že prišli
pokliči gospoda Eliota, pokliči ga takoj, sedaj
Alfred zopet nagaja v moji glavi
in misli so kalne in sladkor v krvi pada
verjemi, da se nebo oblači in Saturn se v spanju obrača
jezen je, ker so rane na moji koži krvavo rdeče
in iz njih teče
žolč
ki po njemu smrdi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!