Med vejami
na sončni strani misli
se zgoščena bol
obeša na razredčeno veselje
zdrsne
in ubija dneve
Morda nebeški pediker
pobrusi kremplje zlih usod
ki segajo v vedrino
in z dahom milosti pobeli
njih roke pomazane s trupli
ki še hodijo kakor telesa
z zrnom peska v čevlju
iz davnega
povsem drugačnega sveta
Ej, težka bo, mislim, da je takšnih nebeških pedikerjev že zmanjkalo v nebesih... no, pesem asociira na človekovo večno upanje, ki je v kriznih situacijah še kako potrebno. Pretanjeno si se izrazila.
Lep večer, Irena
Andrejka
Ti, ti, pi ....deklica s svečo upanja... :)
lp
Andrejka in Li,
hvala vama, pesnici :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!