Ne govori
Obleci se v moj zrak
Okusi besede
Ki so obešene na skodelici kave
Popij tisto jutro
Ko sva tekla proti dežju
In si se spotaknila na oblaku snežink
Zapomni si mrzlo poletje
Ko je sonce hodilo pravokotno nad jezerom
In so močeradi spali v stopinjah tvojih korakov
urednica
Poslano:
23. 06. 2015 ob 22:02
Spremenjeno:
24. 06. 2015 ob 23:24
skrivnostno nenavadna, a vendar odkrita pesem, ki z neko prikrito bolečino stremi k ohranjanju trenutka, ki je bil pomemben za dvojino, sedaj pa ta (ps) izgublja nekaj skupnega ... pesem pritegne zaradi preprostosti in dozdevne hermetičnosti, ki to ni, če nočemo.
Lp, lidija
še bolj skrivnostno napisana, hvala za podčrtanko. :)
Lp, Matej.
Tisto skrivnostno je le tvoje, kar si pa ponudil v branje, je pa urednica Lidija zelo lepo opisala v svojem komentarju. Prilepim se nanj:)
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!