BES
Včasih me pograbi takšen bes,
da bi zgrizla svinčnik,
in strgala skicirko.
Togota seka iz oči
in zeleno žolč iz ust
škropi.
Če bi v roke takrat nekdo
mi kalašnika dal,
bi kar takoj
v seno saržer sprašila.
Kot mlado ščene
bi se potem
v razdejano slamo zavalila
in umirila svoje besnenje.
OH,
TOLIKO ADRENALINA!!
Norela bi,
vse razmetala
in razbila ...
svoj žgoč impulz
sprostila ... ... oh, koliko adrenalina!
Včasih ga v gibe svojega
plesanja ujamem.
Z mikom sanj
konice strupa mu obdam.
V čarobnost plesa ga odenem,
in z njim po zvokih mehkih zahlastam.
Kdaj ihtavo tolčem v blazino,
pena,
perje
iz nje frči.
Solzna,
besna
z njo ob steno udriham,
v moji glavi pa
nemir,
nagon,
demon
besni.
Pogosto,
ko že se spravljam s sabo,
kot detece
se s strahom skrijem
k tebi pod odejo.
Z roko me mehko objameš
in zašepečeš:
»Stisni k meni se,
miš moja, iz žaklja
moke in besnila.«
da bi zgrizla svinčnik,
in strgala skicirko.
Togota seka iz oči
in zeleno žolč iz ust
škropi.
Če bi v roke takrat nekdo
mi kalašnika dal,
bi kar takoj
v seno saržer sprašila.
Kot mlado ščene
bi se potem
v razdejano slamo zavalila
in umirila svoje besnenje.
OH,
TOLIKO ADRENALINA!!
Norela bi,
vse razmetala
in razbila ...
svoj žgoč impulz
sprostila ... ... oh, koliko adrenalina!
Včasih ga v gibe svojega
plesanja ujamem.
Z mikom sanj
konice strupa mu obdam.
V čarobnost plesa ga odenem,
in z njim po zvokih mehkih zahlastam.
Kdaj ihtavo tolčem v blazino,
pena,
perje
iz nje frči.
Solzna,
besna
z njo ob steno udriham,
v moji glavi pa
nemir,
nagon,
demon
besni.
Pogosto,
ko že se spravljam s sabo,
kot detece
se s strahom skrijem
k tebi pod odejo.
Z roko me mehko objameš
in zašepečeš:
»Stisni k meni se,
miš moja, iz žaklja
moke in besnila.«
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Romana Novak
- 26. 01. 2009 ob 00:45
- Prebrano 694 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250
- Število ocen: 8
