zgodnja obiskovalka

se povzpne  
k mami na pod*

mala ve
da je komari*

ve tudi
da v veliki torbi nosi Joška

potem čaka

v vaški cerkvi odzvoni poldne
tik preden se dan prevesi v večer
pride soseda 

zgarani prsti

se oklenejo

drobnega zapestja
pridi 
bratca greva pogledat 

stopnice zaškripajo

pod težo korakov

za priprtimi vrati

z večernimi reliefi

porisan špampet

ob mami

leži dojenček

moj Joško

ne

ne
pohiti Kristina

Boris

samo tega je komari*  

dobila v trgovini

saj sem vedela

se kuja mala

prepočasna baba je pustila

da so Joška prodali

namršči se

in ihtavo zacepeta

tega nočem

nesite ga nazaj

Joško bo moj brat

njega bom imela rada

pravljico mu povem

tisto lepo

o sedmih kozličkih

za stisnjenimi ustnicami se

molk bori s solzami

Lea199