Naredila sem veliko korakov.
Skoraj toliko jih je še pred mano.
Ali pa morda mnogo manj. Ne vem.
Bližine v meni kričijo.
Daljave jih nemo sprejemajo.
Limite se oddaljujejo
od prvotno načrtovanih.
Mozaiki se razstavljajo
in znova spajajo v drugačne podobe.

Ko se odkrhne delec, se zbudim.
Potegnem črto,
preden zabrišejo vse slike,
ki sem jih imela za resnico.
Bližine utihnejo,
daljave se izčistijo v jasno pot.
Naslednji koraki bodo težji,
čeprav so gležnji juter odvrgli verige.

modricvet