potem
bRIŠEM prah z trobente
in tisti iz mOJih pljuč.
rastavljam sTAvke
na prej in POTem,
KO ŽE mislim da vem;
NI več besed.
vse PESMI pišem na glavi,
daLEČ od: ne morem več,
in veter čutim že (od) včeraj!
prej in POTem.
saj je vseENo,
ko oSTANe potem.
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Danijel V.")
Napisal/a: Danijel V.
- 18. 06. 2015 ob 17:02
- Prebrano 662 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.53
