Ne sanjaj še.

Nisi še zaprl oči

in zjutraj se boš

predolgo prebujal,

da bi si zapomnil sanje.

In ko te vprašam

ali sem bila v njih

se mi samo nasmehneš

in rečeš, da se ne spomniš.

In potem razmišljam,

spomniš se samo,

da me v sanjah ni bilo.

Kot v veseloigri

Matiček se ženi,

samo ne z menoj.

In zaradi prstana,

ki ga nosim

si me izločil proč

in veseljačiš

z drugimi nevestami.

Teh se morda spomneš.

A pozabil si kupiti prstane,

zato pesem ni popolna.

Zato je samo tragikomična

veseloigra z eno napako.

Le da moja prstana ne dam,

tista ki sta hranjena v škatlici,

ko več ne boš sanjal

ali samo vedel,

da mene ni notri.

Pa naj še kdo reče,

da si brez spomina.

IŽ-lev