Navijanje ure

ukradel sem čas

laso sem vrgel na jupiter

in ga potegnil k sebi

strašno velik je

 

zajahal sem zvezdo

ugriznil sončno pego

ter razstrelil temo

ki me je posrkala vase

in me postavila

pred tisto zrcalo

brez stekla

ali okvirja

 

zreti v lastno podobo

zamaje vse temelje

in sprosti zavore

paralelna senca

razmišlja isto

sem jaz

in jaz

čas se je izgubil

v relativnosti

včerajšnjih dejanj

 

Aleš Jelenko

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
16. 06. 2015 ob 14:47

strašno velik je ...

... v relativnosti

včerajšnjih dejanj


všeč :)

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
16. 06. 2015 ob 16:08

Hvallaaaaaa Helenaaa :-)

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
17. 06. 2015 ob 22:35

ČAS se rima na JAZ

lp m

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
17. 06. 2015 ob 23:51

:-)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 06. 2015 ob 21:48

Ta ura je prenavita, ni čudno, da je počila;) Všeč mi je, slikovitost in tisto samouzrtje jaz / senca. Edino zadnji verz bi črtala, se mi zdi, da bi bil učinek pesmi še večji. Kaj meniš?

Lp, Ana


Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
20. 06. 2015 ob 11:23

Hvala :)

Hm ... ja, mogoče tudi. :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 06. 2015 ob 15:55
Spremenjeno:
20. 06. 2015 ob 15:56

No, če rečeš:

čas se je izgubil

v relativnosti

včerajšnjih dejanj

je to zelo zoženo, na včerajšnja dejanja (za kar vse dogajanje v pesmi prej niti ni posrečen izraz), če pa odstraniš zadnji verz, pa se razširi najmanj na teorijo relativnosti, zato mi je to šinilo v glavo,

lp, Ana


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Aleš Jelenko
Napisal/a: Aleš Jelenko

Pesmi

  • 16. 06. 2015 ob 14:41
  • Prebrano 851 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 324
  • Število ocen: 9

Zastavica