
ukradel sem čas
laso sem vrgel na jupiter
in ga potegnil k sebi
strašno velik je
zajahal sem zvezdo
ugriznil sončno pego
ter razstrelil temo
ki me je posrkala vase
in me postavila
pred tisto zrcalo
brez stekla
ali okvirja
zreti v lastno podobo
zamaje vse temelje
in sprosti zavore
paralelna senca
razmišlja isto
sem jaz
in jaz
čas se je izgubil
v relativnosti
včerajšnjih dejanj
strašno velik je ...
... v relativnosti
včerajšnjih dejanj
všeč :)
Ta ura je prenavita, ni čudno, da je počila;) Všeč mi je, slikovitost in tisto samouzrtje jaz / senca. Edino zadnji verz bi črtala, se mi zdi, da bi bil učinek pesmi še večji. Kaj meniš?
Lp, Ana
No, če rečeš:
čas se je izgubil
v relativnosti
včerajšnjih dejanj
je to zelo zoženo, na včerajšnja dejanja (za kar vse dogajanje v pesmi prej niti ni posrečen izraz), če pa odstraniš zadnji verz, pa se razširi najmanj na teorijo relativnosti, zato mi je to šinilo v glavo,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Aleš Jelenko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!