... in če bi se zabodel v srce, in bi iz njega gomazelo črnilo ter zapolnilo vse tišine med neizgovorjenimi besedami, bi to karkoli spremenilo?

... in če si bila kot muha, ki je nenadno in nepričakovano priletela v mojo domeno, kot vse najboljše stvari, in prav tako nenadno odbrzela, samo zato ker sem preveč priprl svoje okno, ali to karkoli spremeni?

... in če se vsako jutro namilim s kerozinom, ter ti priznam, da molim za pogum, da bi zanetil vžigalico, ker pač vsak plamen mora izgoreti, a jaz svojega še nisem imel hrabrosti prižgati, bi to karkoli spremenilo?

... in če ti povem, da izgubljam boj z bionični stroji, zato ker pozabljam biti človek, kar se mi ti naučila biti, bi to karkoli spremenilo?

... in če ustvarim čudovito serijo popačenih besed ter ugank, ki bi nakazovale tvojo neumrljivost znotraj mene in bi bile razumljive le tebi, bi to karkoli spremenilo?

... in če danes umrem, zaklan s topim koncem rezila, brez kančka strahu, s tvojim lastnim imenom na drhtečih ustnih, penečih se od krvave sline, bi to karkoli spremenilo?

... in če jutri za vogalom netlakovane ceste po naključju najini energiji zopet trkneta in bi ti dal smeh, radost in solzé v kompletu enega silovitega impakta, ker bi imel le eno priložnost pokazati, da obstajam izključno zaradi tebe, bi to karkoli spremenilo?

... in če si še dalje postavljam ta vprašanja in bo to vodilo v vnovičen čustven zlom ter se ti nato razgalim na par oči, z najbolj preprostimi povedmi, bi to karkoli spremenilo?

... odgovori na vsa moja vprašanja obvisela bodo v zraku, ker zate sem kot nasprotnik v igranju igre pokra, kjer deliš samo informacije za katere preračunaš dobre povratne verjetnosti za zmago, in jaz kot fantek-fanatik slepo občudujem krutost tvoje lepote, ki se lahko primerja samo z neukrotljivostjo in mogočnostjo narave ...

... ta pa ubije, ko se ji pokoriš in se spozabiš ... in pozabiš, da najlepše stvari umorijo bliskovito, takrat ko umakneš pogled in se spoprijateljiš z njimi ... in zadnji trenutek, ko se čeljust silovito zapre, ni poln grozote, a poln radosti ... in jaz ... se ti puščam ubiti.

... in ker to počnem, ali to karkoli spremeni?

... ali pa sem le bojazljivec, ki se je spoprijateljil s tigrom, nevede že ujet v primežu njegove čeljusti?

... in če sem le tvoj plen, naj ti le še povem: upam, da ti teknem, ker ko me celega zaužiješ, ti bo postalo jasno, da zagrešila si kanibalizem, in šele ko me celega prebaviš, boš razumela, da vsak trenutek, ko si se razdajala, sem posrkal vsak košček tvoje zmedeno izgubljene duše in se sestavil v tvojo zrcalno podobo.

... ubila si me, a že dolgo tega, še preden si me živega požrla.

... in vse kar ti še lahko v tem življenju zaželim je - dober tek.

naprimerjanez