ne misli na pot

mrtve duše

samevajo v predsobah

pred mano moški

s koraki v žepu

riše sivino

skrhani ljubimci
se pogrezajo v jarke
brez svetov
ki so jih pustili
lačnim naročjem
in odšli

ne misli na pot

diši po kruhu

spekla ga je ženska

s telesom kot valjar

se premika

splav ploščatosti

ali bi vzel neznanko

z nogami na a

kolena se izgubljajo

v intonaciji istega tona

žaluje obutev brez prstov

ne misli na pot

v čakalnici slike

oblečene v ljudi sedijo

na praznih stolih

in igrajo prigrizke

všeč mi je biti jaz

ko z njo pijeva

iz iste roke

in se bližava robu

ki noče nagniti praznine

vstopim

in nič ni tako kot hoče dež

Vesna Šare