Mračna gluha tisočletja
so v trd led osteklenela,
v enem hipnem so trenutku
vsa okostja skamenela.

Sredi dneva v žarkem soncu
je iz sobe izstopila -
tiste hladne v mračnem grobu ...
S krikom marmor je razbila.

Ne bi smela, ne bi smela,
jo stoletja Glas odvrača.
Ne bi smela, ti si Večna!
Živih kri ti moč povrača.

Danes v svetlem je trenutku
vek prozornih mrk odstrla,
svoje sile v krik ulila,
Sonce smrti končno uzrla.

Tam nad grobnico razbito
kupček praha piš raznaša.
Srh vseh vekov. Skrita zgodba
v novo dobo mit razglaša.

Lidija Brezavšček - kočijaž