ZAKAJ VEČ NOČEM BITI KMET
Nimam želje, nimam volje,
da bi še obdeloval to polje.
Dolga je zima, pozna je setev,
veliko je dela, preslaba je žetev.
Dan na dan od jutra do večera,
za delo na kmetiji ne obstaja mera.
Vsak dan v tednu, vse mesce v letu,
posvečam kmečkemu se svetu.
Orjem zemljo, režem vinsko trto,
na travniku pokosim otave črto.
Da svežo travo vsak dan dobi živina,
molža edina športna moja je prvina.
Obdelam vsak meter, vsak hektar
in upam na letino obilno,
dokler ne pridrvi neurje silno
in pridelek uniči mi vihar.
Nisem najmlajši, mi tečeja leta,
že dolgo nisem imel dekleta.
Vsi drugi gredo zvečer v mesto,
jaz le v vasi iščem si nevesto.
Nimajo punce fine, punce mlade,
umazanega dela na kmetiji rade.
Preveč je treba vlagat truda,
pretežka zanje mokra je gruda.
A tud staro za ženo bi jaz vzel,
če lahko z njo bi še otroka imel,
če prišla bi k meni na kmetijo,
mi ustvart družino, mi delat kompanijo.
Raje si poiskal službo bom v tovarni,
po šihtu preživljal ure v baru in kavarni.
Ne bo več treba drgnit mi te zemlje,
ki mi zdaj veselje do življenja jemlje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Enid
- 25. 01. 2009 ob 01:40
- Prebrano 873 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 136
- Število ocen: 8
