MAKULATURE V ZLATI OBREZI

  

naglo je potrkaval z oguljeno heidelberško krtačo

po mehki preprogi osemdesetgramske gramature

monotono je drsela čez klišejske reglete in medvrstične »špacije«

med svinčenimi črkami iz katerih se je omamno posukljal

skoraj otipljivi vzbuh jedkih meglic ki so veli iz inka na želatinastem valjčku

vsled gostljave substance anilina so se okorno sukljale skozi visoka okna

tja v prižem krošenj puhasto cvetočega divjega kostanja

onkraj pročelja tiskarne Jožefa Blaznika

arhaično obličje postarane gospe se je pozibavalo v živahnem toku Ljubljanice

ko je v tihem spokoju še zaspanega jutra

lahko ponosljal relikte zadušljivih izparin tiskarniške mrakobe

in melodijo spokojnega »fecanja« petitnih tip v avstroogrske vrstičnike

     1

 

po polžje zavitih in strmih štengah so ga živahne misli vodile

skozi jedke izparine svinčevih legur visečih s klenkajočih Lynoteipov

tja do šumeče zvijajočih obrezov abstraktno pretiskanih makulatur

in »štosov« a ena formatov na lesenih »prukah«

ob giljotinastih rezalnih strojih tvrdke »Krause«  

ponekod je iz reliktov zgoščenih misli moral iztisniti nekaj germanske

črkostavske in tiskarske terminologije iz pajčevinaste ropotarnice počrnelih spominov

v migljajih senc teh še komaj prepoznavnih odtisov marginalij

v širini cicera in zvezdic asteriska

je rdeča nit le občasno blisknila iz goščavja prisojnih temin

nato pa potonila v visokem praprotju neprehodnih germanskih run

      2

 

vredno je bilo poiskati pradavno sled skozi popkovino

še komaj šibkega spoja tja čez nizko podrastje zarastlin

kjer je zaslutil tok fabule med razmetanimi tipami in olesenelim srobotjem

 ki se je ovijalo okoli nemirnega srca tiskarskega vajenca

hitel je odtisovati sestavek merkantila za oddajo v drugo revizijo

v pravem trenutku bi lahko vsrkal kalejdoskop migljajočih prividov

kateri so se izvijali iz podobe že močno patiniranega krtačnega odtisa

vonj jedkega firneža je legal na mehko površino talnega gudrona

in se posukljal čez zidovje počrnelo od razpršenosti harptmanovega kolorita

madežev strojnih olj in našpricanega »federvajsa«

       3

 

v urejenem gozdiču mehkega besedišča in reliefnega odtisa

na hrbtu srednjefine polce kot pripravljenem za »curihtngo«

je vladal varljivi mir a je od nekod zaradi batnih sunkov zaječala jermenica

in loputajoče windsbrautove grablje iz pravkar odtisnjenih misli

so v zdajci prebujeno jutro zaječale od tresljajev odložene pole

le tu pa tam je pretrgalo nasičeno ozračje

nabijanje krtače po četrtinki folia

po monotajpnem stavku prvošihtnega odtisovalca

ki je preglašalo čivkljanje že davno prebujenih škorcev

izza skrivenčenih gabrov na dvorišču »Blaznika«

      4

 

bolj ko se je med gostim vejevjem odtisnjenih besed

odpiralo plavilo osončenega neba

tem bolj mu je plalo srce in uhajala duša

ondod kjer so nekoč ropotali cilindrični knjigotiskarski kolosi

tritonskih planet na ročno vlaganje

da so mrle skeletne tipalke vlagalk katerim je umirala mladost

med prelaganjem težkih gramatur

s kredo premazanega veluksa in kakofoničnem šumljanju

neukrotljivega celofana ki je valovil po naslonkah

postgutenbergovih jeklenih pošasti

vse za boom neprekosljivo seksapilnih najlonskih nogavic s črto

       5

                  

skozi pradavne krošnje divjih kostanjev

teh večnih stražarnic bidermajerskih reliktov

so kot kirasi na prsobranih zadrževali bežeče ostaline

pred usodnim izginotjem v valovju Ljubljanice

v šelestenju pomladi so si pojili presuhe misli

z relikti vibracij Blaznikove epohe

ki v neki nerazložljivi fikciji

kot mumificirana sled zasušenega kolorita

počiva na Bregu v kvartu12 do 14

 čaka na florjanskega strojnika

da ji v večnost odtisne veličastni ex libris

v tisto nadvse lično zvezano knjigo z zlato obrezo

     6

 

 

 

 

Sašo Zorc

dimitrij

Poslano:
02. 06. 2015 ob 21:31

Sašo, bravo! Za poezijo in toplo nostalgijo prefinjenega poznavalca.

Čestitke in lep pozdrav

Dimitrij

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
03. 06. 2015 ob 09:47
Spremenjeno:
03. 06. 2015 ob 10:02

Lepa hvala, Dimitrij. Ja, ja, Blaznikova tiskarna, njena epoha, Prešernove poezije, Cankarjeva zbirka... ah

Kar nekako me zamakne v spomine, ko se sprehodim mimo tiste "nostalgične" stavbe, v kateri že enainštirideset let ne pojejo tiskarski stroji... Škoda.

Prijetne dni ti želim! 

Sašo

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
04. 06. 2015 ob 19:23

Ta je pa gostobesedna! Besede tečejo druga za drugo kot v ročni stavnici. :)

Se ti zdijo potrebni narekovaji pri določenih besedah - praviš sicer, da so germanskega izvora; kaj pa štenge:)

Ne spoznam se na tiskarski argo, zato bi mi bilo zanimivo, če bi v komentarju dodal slovarček črkostavskih ali tiskarskih izrazov iz pesmi, zaradi splošnega vedenja.

Lep pozdrav,

Silvana

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
05. 06. 2015 ob 07:31

Lepa hvala za odziv, Silvana!

No, recimo, da sem hotel iz spomina nekako izbrskati tisto običajno strokovno občevanje v tiskarni, ki je veljalo v tistem, že nekoliko odmaknjenem času. Ker je načinu tiska iz izbokline (knjižni tisk), pri nas že dodobra pošla sapa, sem tako bolj za šalo kot zares uporabil nekaj takih popačenk izginulih v sodobnejšem vetru. Žal.

REGLETA - letvica za razmikanje strojnih vrst v stavku za tisk;

ŠPACIJ - polnilni založek med ročnimi črkami;

FECANJE - izdelava ročnega stavka v vrstičniku

VRSTIČNIK - kovinska priprava (čolniček) za ročno stavljenje in del stavnega stroja, kamor se ujemajo strojne vrste;

ŠTOS - večja količina papirnatih pol skupaj;

PRUKA - leseni podstavek za nalaganje papirja v rezalnici;

FEDERVAJS - smukec ali kalk za prašenje tiskovin med tiskom;

CURIHTNGA - izenačevanje pritiska po pretisu s podlaganjem svilenega papirja ( v knjižnem tisku);

Toliko v kratkem pojasnilu. Takih, nestrokovni javnosti, nerazumljivih izrazov, je bilo še ogromno, a se bojim, da ne bi nikomur vzbujali preveč pozornosti. Kar se pa tiče tistih "šteng", so mi pa izletele čisto zavestno, ker deluje beseda res nekoliko drugače. Predvsem mi veje iz nje nekak duh arhaika, temine, mračnosti in pridih težavnega vzpona, za kar mi uveljavljene stopnice ne zadostujejo.

Pa lepih dni ti želim!

Lp, Sašo  

 

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
07. 06. 2015 ob 16:48
Spremenjeno:
08. 06. 2015 ob 07:24

Sašo, hvala za glosarček tiskarskih izrazov, ki jih je bilo slišati tudi v času in procesu tiskanja najpomembnejših del slovenskega slovstva od  konca 20-ih let 19. stoletja dalje, ko je najstarejša tiskarna v Ljubljani dobila priimek Blaznik. Kljub  glosarčku pa še vedno ostaja preveč strmo vijugastih šteng do razumevanja gostih tiskarskih izrazov, zato kot otrok sedem pod okno proti Ljubljanici in prisluhnem delovnemu ropotu kaotičnih črk, ki se postavljajo v najlepše pesmi in zanimive zgodbe. Skupaj z vajencem voham jedke vonjave, ki so tako drugačne od običajnih v življenju otroka in bralca, razen če nos zanese čisto blizu sveže tiskane knjige. Pesem tiskarskega vajenca je namenjena reciklaži - ampak samo v glavah bralcev - in za svoj žargonski žmoht in  arhaično patino zasluži tudi zlato obrobo.

Čestitam,

Silvana

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
07. 06. 2015 ob 18:11
Spremenjeno:
19. 09. 2016 ob 17:02

Iskrena hvala, Silvana, za vrhunski komentar ob Podčrtanki, ki nedvomno ponese v tiste čase, ko je iz knjig še vela tista čarobna mistika neke silne privlačnosti in prav zares, resnično, tisti prijetni, sukljajoči vonj, ki bralca, predvsem pa samega kreatorja, začara za vse življenje. In včasih, takole pod večer, ko se že rojevajo prve sanje, prav potiho po skozi meandre Ljubljanice priplove še nostalgični spomini na Blaznikovo tiskarno... O, le kje je že to... ( 24. junija 1972 odšel iz Blaznikove tiskarne)

Lp, Sašo 

ps.: Blasnikova tiskarna pa je bila ukinjena v aprilu leta 1974

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Sašo Zorc
Napisal/a: Sašo Zorc

Pesmi

  • 02. 06. 2015 ob 15:22
  • Prebrano 988 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 397.7
  • Število ocen: 13

Zastavica