naglo je potrkaval z oguljeno heidelberško krtačo

po mehki preprogi osemdesetgramske gramature

monotono je drsela čez klišejske reglete in medvrstične »špacije«

med svinčenimi črkami iz katerih se je omamno posukljal

skoraj otipljivi vzbuh jedkih meglic ki so veli iz inka na želatinastem valjčku

vsled gostljave substance anilina so se okorno sukljale skozi visoka okna

tja v prižem krošenj puhasto cvetočega divjega kostanja

onkraj pročelja tiskarne Jožefa Blaznika

arhaično obličje postarane gospe se je pozibavalo v živahnem toku Ljubljanice

ko je v tihem spokoju še zaspanega jutra

lahko ponosljal relikte zadušljivih izparin tiskarniške mrakobe

in melodijo spokojnega »fecanja« petitnih tip v avstroogrske vrstičnike

     1

po polžje zavitih in strmih štengah so ga živahne misli vodile

skozi jedke izparine svinčevih legur visečih s klenkajočih Lynoteipov

tja do šumeče zvijajočih obrezov abstraktno pretiskanih makulatur

in »štosov« a ena formatov na lesenih »prukah«

ob giljotinastih rezalnih strojih tvrdke »Krause«  

ponekod je iz reliktov zgoščenih misli moral iztisniti nekaj germanske

črkostavske in tiskarske terminologije iz pajčevinaste ropotarnice počrnelih spominov

v migljajih senc teh še komaj prepoznavnih odtisov marginalij

v širini cicera in zvezdic asteriska

je rdeča nit le občasno blisknila iz goščavja prisojnih temin

nato pa potonila v visokem praprotju neprehodnih germanskih run

      2

vredno je bilo poiskati pradavno sled skozi popkovino

še komaj šibkega spoja tja čez nizko podrastje zarastlin

kjer je zaslutil tok fabule med razmetanimi tipami in olesenelim srobotjem

 ki se je ovijalo okoli nemirnega srca tiskarskega vajenca

hitel je odtisovati sestavek merkantila za oddajo v drugo revizijo

v pravem trenutku bi lahko vsrkal kalejdoskop migljajočih prividov

kateri so se izvijali iz podobe že močno patiniranega krtačnega odtisa

vonj jedkega firneža je legal na mehko površino talnega gudrona

in se posukljal čez zidovje počrnelo od razpršenosti harptmanovega kolorita

madežev strojnih olj in našpricanega »federvajsa«

       3

v urejenem gozdiču mehkega besedišča in reliefnega odtisa

na hrbtu srednjefine polce kot pripravljenem za »curihtngo«

je vladal varljivi mir a je od nekod zaradi batnih sunkov zaječala jermenica

in loputajoče windsbrautove grablje iz pravkar odtisnjenih misli

so v zdajci prebujeno jutro zaječale od tresljajev odložene pole

le tu pa tam je pretrgalo nasičeno ozračje

nabijanje krtače po četrtinki folia

po monotajpnem stavku prvošihtnega odtisovalca

ki je preglašalo čivkljanje že davno prebujenih škorcev

izza skrivenčenih gabrov na dvorišču »Blaznika«

      4

bolj ko se je med gostim vejevjem odtisnjenih besed

odpiralo plavilo osončenega neba

tem bolj mu je plalo srce in uhajala duša

ondod kjer so nekoč ropotali cilindrični knjigotiskarski kolosi

tritonskih planet na ročno vlaganje

da so mrle skeletne tipalke vlagalk katerim je umirala mladost

med prelaganjem težkih gramatur

s kredo premazanega veluksa in kakofoničnem šumljanju

neukrotljivega celofana ki je valovil po naslonkah

postgutenbergovih jeklenih pošasti

vse za boom neprekosljivo seksapilnih najlonskih nogavic s črto

       5

skozi pradavne krošnje divjih kostanjev

teh večnih stražarnic bidermajerskih reliktov

so kot kirasi na prsobranih zadrževali bežeče ostaline

pred usodnim izginotjem v valovju Ljubljanice

v šelestenju pomladi so si pojili presuhe misli

z relikti vibracij Blaznikove epohe

ki v neki nerazložljivi fikciji

kot mumificirana sled zasušenega kolorita

počiva na Bregu v kvartu12 do 14

 čaka na florjanskega strojnika

da ji v večnost odtisne veličastni ex libris

v tisto nadvse lično zvezano knjigo z zlato obrezo

     6

Sašo Zorc