naglo je potrkaval z oguljeno heidelberško krtačo
po mehki preprogi osemdesetgramske gramature
monotono je drsela čez klišejske reglete in medvrstične »špacije«
med svinčenimi črkami iz katerih se je omamno posukljal
skoraj otipljivi vzbuh jedkih meglic ki so veli iz inka na želatinastem valjčku
vsled gostljave substance anilina so se okorno sukljale skozi visoka okna
tja v prižem krošenj puhasto cvetočega divjega kostanja
onkraj pročelja tiskarne Jožefa Blaznika
arhaično obličje postarane gospe se je pozibavalo v živahnem toku Ljubljanice
ko je v tihem spokoju še zaspanega jutra
lahko ponosljal relikte zadušljivih izparin tiskarniške mrakobe
in melodijo spokojnega »fecanja« petitnih tip v avstroogrske vrstičnike
1
po polžje zavitih in strmih štengah so ga živahne misli vodile
skozi jedke izparine svinčevih legur visečih s klenkajočih Lynoteipov
tja do šumeče zvijajočih obrezov abstraktno pretiskanih makulatur
in »štosov« a ena formatov na lesenih »prukah«
ob giljotinastih rezalnih strojih tvrdke »Krause«
ponekod je iz reliktov zgoščenih misli moral iztisniti nekaj germanske
črkostavske in tiskarske terminologije iz pajčevinaste ropotarnice počrnelih spominov
v migljajih senc teh še komaj prepoznavnih odtisov marginalij
v širini cicera in zvezdic asteriska
je rdeča nit le občasno blisknila iz goščavja prisojnih temin
nato pa potonila v visokem praprotju neprehodnih germanskih run
2
vredno je bilo poiskati pradavno sled skozi popkovino
še komaj šibkega spoja tja čez nizko podrastje zarastlin
kjer je zaslutil tok fabule med razmetanimi tipami in olesenelim srobotjem
ki se je ovijalo okoli nemirnega srca tiskarskega vajenca
hitel je odtisovati sestavek merkantila za oddajo v drugo revizijo
v pravem trenutku bi lahko vsrkal kalejdoskop migljajočih prividov
kateri so se izvijali iz podobe že močno patiniranega krtačnega odtisa
vonj jedkega firneža je legal na mehko površino talnega gudrona
in se posukljal čez zidovje počrnelo od razpršenosti harptmanovega kolorita
madežev strojnih olj in našpricanega »federvajsa«
3
v urejenem gozdiču mehkega besedišča in reliefnega odtisa
na hrbtu srednjefine polce kot pripravljenem za »curihtngo«
je vladal varljivi mir a je od nekod zaradi batnih sunkov zaječala jermenica
in loputajoče windsbrautove grablje iz pravkar odtisnjenih misli
so v zdajci prebujeno jutro zaječale od tresljajev odložene pole
le tu pa tam je pretrgalo nasičeno ozračje
nabijanje krtače po četrtinki folia
po monotajpnem stavku prvošihtnega odtisovalca
ki je preglašalo čivkljanje že davno prebujenih škorcev
izza skrivenčenih gabrov na dvorišču »Blaznika«
4
bolj ko se je med gostim vejevjem odtisnjenih besed
odpiralo plavilo osončenega neba
tem bolj mu je plalo srce in uhajala duša
ondod kjer so nekoč ropotali cilindrični knjigotiskarski kolosi
tritonskih planet na ročno vlaganje
da so mrle skeletne tipalke vlagalk katerim je umirala mladost
med prelaganjem težkih gramatur
s kredo premazanega veluksa in kakofoničnem šumljanju
neukrotljivega celofana ki je valovil po naslonkah
postgutenbergovih jeklenih pošasti
vse za boom neprekosljivo seksapilnih najlonskih nogavic s črto
5
skozi pradavne krošnje divjih kostanjev
teh večnih stražarnic bidermajerskih reliktov
so kot kirasi na prsobranih zadrževali bežeče ostaline
pred usodnim izginotjem v valovju Ljubljanice
v šelestenju pomladi so si pojili presuhe misli
z relikti vibracij Blaznikove epohe
ki v neki nerazložljivi fikciji
kot mumificirana sled zasušenega kolorita
počiva na Bregu v kvartu12 do 14
čaka na florjanskega strojnika
da ji v večnost odtisne veličastni ex libris
v tisto nadvse lično zvezano knjigo z zlato obrezo
6
Sašo, bravo! Za poezijo in toplo nostalgijo prefinjenega poznavalca.
Čestitke in lep pozdrav
Dimitrij
Poslano:
03. 06. 2015 ob 09:47
Spremenjeno:
03. 06. 2015 ob 10:02
Lepa hvala, Dimitrij. Ja, ja, Blaznikova tiskarna, njena epoha, Prešernove poezije, Cankarjeva zbirka... ah
Kar nekako me zamakne v spomine, ko se sprehodim mimo tiste "nostalgične" stavbe, v kateri že enainštirideset let ne pojejo tiskarski stroji... Škoda.
Prijetne dni ti želim!
Sašo
Ta je pa gostobesedna! Besede tečejo druga za drugo kot v ročni stavnici. :)
Se ti zdijo potrebni narekovaji pri določenih besedah - praviš sicer, da so germanskega izvora; kaj pa štenge:)
Ne spoznam se na tiskarski argo, zato bi mi bilo zanimivo, če bi v komentarju dodal slovarček črkostavskih ali tiskarskih izrazov iz pesmi, zaradi splošnega vedenja.
Lep pozdrav,
Silvana
Lepa hvala za odziv, Silvana!
No, recimo, da sem hotel iz spomina nekako izbrskati tisto običajno strokovno občevanje v tiskarni, ki je veljalo v tistem, že nekoliko odmaknjenem času. Ker je načinu tiska iz izbokline (knjižni tisk), pri nas že dodobra pošla sapa, sem tako bolj za šalo kot zares uporabil nekaj takih popačenk izginulih v sodobnejšem vetru. Žal.
REGLETA - letvica za razmikanje strojnih vrst v stavku za tisk;
ŠPACIJ - polnilni založek med ročnimi črkami;
FECANJE - izdelava ročnega stavka v vrstičniku
VRSTIČNIK - kovinska priprava (čolniček) za ročno stavljenje in del stavnega stroja, kamor se ujemajo strojne vrste;
ŠTOS - večja količina papirnatih pol skupaj;
PRUKA - leseni podstavek za nalaganje papirja v rezalnici;
FEDERVAJS - smukec ali kalk za prašenje tiskovin med tiskom;
CURIHTNGA - izenačevanje pritiska po pretisu s podlaganjem svilenega papirja ( v knjižnem tisku);
Toliko v kratkem pojasnilu. Takih, nestrokovni javnosti, nerazumljivih izrazov, je bilo še ogromno, a se bojim, da ne bi nikomur vzbujali preveč pozornosti. Kar se pa tiče tistih "šteng", so mi pa izletele čisto zavestno, ker deluje beseda res nekoliko drugače. Predvsem mi veje iz nje nekak duh arhaika, temine, mračnosti in pridih težavnega vzpona, za kar mi uveljavljene stopnice ne zadostujejo.
Pa lepih dni ti želim!
Lp, Sašo
Poslano:
07. 06. 2015 ob 16:48
Spremenjeno:
08. 06. 2015 ob 07:24
Sašo, hvala za glosarček tiskarskih izrazov, ki jih je bilo slišati tudi v času in procesu tiskanja najpomembnejših del slovenskega slovstva od konca 20-ih let 19. stoletja dalje, ko je najstarejša tiskarna v Ljubljani dobila priimek Blaznik. Kljub glosarčku pa še vedno ostaja preveč strmo vijugastih šteng do razumevanja gostih tiskarskih izrazov, zato kot otrok sedem pod okno proti Ljubljanici in prisluhnem delovnemu ropotu kaotičnih črk, ki se postavljajo v najlepše pesmi in zanimive zgodbe. Skupaj z vajencem voham jedke vonjave, ki so tako drugačne od običajnih v življenju otroka in bralca, razen če nos zanese čisto blizu sveže tiskane knjige. Pesem tiskarskega vajenca je namenjena reciklaži - ampak samo v glavah bralcev - in za svoj žargonski žmoht in arhaično patino zasluži tudi zlato obrobo.
Čestitam,
Silvana
Poslano:
07. 06. 2015 ob 18:11
Spremenjeno:
19. 09. 2016 ob 17:02
Iskrena hvala, Silvana, za vrhunski komentar ob Podčrtanki, ki nedvomno ponese v tiste čase, ko je iz knjig še vela tista čarobna mistika neke silne privlačnosti in prav zares, resnično, tisti prijetni, sukljajoči vonj, ki bralca, predvsem pa samega kreatorja, začara za vse življenje. In včasih, takole pod večer, ko se že rojevajo prve sanje, prav potiho po skozi meandre Ljubljanice priplove še nostalgični spomini na Blaznikovo tiskarno... O, le kje je že to... ( 24. junija 1972 odšel iz Blaznikove tiskarne)
Lp, Sašo
ps.: Blasnikova tiskarna pa je bila ukinjena v aprilu leta 1974
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!