Vem
Vem.
Vidim.
Preko neba.
Rad bi bil zver,
rad bi renčal,
v strah spravil
zaspane duše,
a so sanje trdnejše
in tuliš lahko
kvečjemu v luno,
dokler ne obnemorejo
ti glasilke,
dokler kriki ne postanejo
glasni del črne noči.
Kakor krvoses,
ki nazdravlja v temi
s krvavimi ustnami.
Vem, rad bi bil zver,
pa je preveč tistih,
ki tulijo
in se jim glasovi
porazgubijo
in nikogar
ni strah.
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 02. 06. 2015 ob 01:52
- Prebrano 593 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 333.88
- Število ocen: 12