Penelopa
zobje
jedca življenja
so čeri kjer si zataknjen
vanje udarim z ostro samoto
skovano v zubljih čakanja
splavaš iz globin
med škrbine za teboj
izpraskam lica s solinami
zasejem seme vračanja
pod mrzlo kožo
ki jo leviš
vzkali jutrišnji dan
vse bližje udomačeni obali
kjer se naslonim spet
na tvojo toplo stran
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 06. 2015 ob 21:58
- Prebrano 820 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 476.19
- Število ocen: 16
