Giselle je v zelenem jutru spoznala
da uživa v kuhanju
kako hecno
ko se je sprehajala po ljubljanski tržnici
in k prsim stiskala sivko in sončnice
uživala v igrivih kristalnih žarkih
ki so ščemeče drseli po konici nosu
je preko gradu začutila poljub bazilike, timijana in kreše
Giselle si je zaželela svežih jajc in kozjega sira
premamila jo je toplina pečenega kruha
in skozi špranje bližnjih oken se je zapeljivo vila ljubka kava
stopila je še korak bliže Ljubljanici in se zagledala v uspavane valove
ki se jim nikamor ni mudilo
pesnili so vedno eno in isto kitico iz Prešernovega Povodnega moža
in na Starem trgu je že začutila veselo čebljanje mladeničev
ki so ob pogledih na mimoidoče Urške kar vzkipeli
Giselle se je nasmehnila sama pri sebi
in si naročila kepico čokoladnega sladoleda
ko je z jezikom polzela po mrzli sladko gladki površini
ji je naproti pritekla mala deklica z rumenim klobučkom
in jo objela okrog stegen
Giselle, Giselle, joj, vrnila si se
je vsa od vznemirjenja vriskala in se smejala
bila je sosedova Ninočka, deklica z velikimi modrimi očmi
ki je vsako popoldan posedala na grajskem vrtu in risala balone vseh barv
Ninočka, moja Ninočka
nisem se vrnila, le na obisk sem prišla
na tržnico po zelišča, rdečo papriko in čebulo
po kozji sir in olive
in potem zopet nazaj
Sofija me čaka v dedovi kuhinji
da pripraviva piroške za gospoda Eliota
Giselle, vzemi me s seboj
Prisrčna ljubljanska razglednica ... če ne bi prebrali že prejšnjih, tako pa dobi nadrealističen prizvok, ampak ne! saj Giselle je brezčasna in v pesmih se lahko zgodi karkoli: v prajšnji je mrtva in zdaj spet živi in tudi ko je mrtva, je živa za bralce ... zanima me, če se bom kot bralka lahko osvobodila zgodovine cikla - no, saj se je nočem ;) Čestitke,
Ana
Ana pozdravljena.
Iskrena hvala za branje in tvoje besede. Giselle je ... Giselle. Je, izgine, se ponovno pojavi, ljubi, trpi, umira, živi.
Hvala vsem :) in lep dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!