ne bom odšla
v meni je preveč soka
ki ti ga nisem natočila
ko je skozi blago
cvetela koža
s tvojim jezikom
preveč besed
ki jih nisem odkrila
ko si utišal glasove
z glavo pod popkom noči
preveč dotikov
ki jih nisem rodila
ko si se odmikal
s prstom na brstju
in drhtel
ne bom odšla
ker je v meni premalo tebe
da bi kot cvet
pila roso
jemala sonce
in se zvečer zaprla
v tvojo dlan
Izvrstne metafore, ki preigravajo bralčevo percepcijo od duha do telesa, od čutenja do čutnosti.
Ves čas odhajam, le pesmi ostajajo.
Hvala vsem.
:-)
Lp,
Vesna.
Vav res kraaaasna pesem
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 28. 05. 2015 ob 23:48
- Prebrano 1006 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 890
- Število ocen: 27