Bila sem še majhna, otrok,

ko sva se prvič spoznala,

ko sem še s kanglico in lopatico

po mivki tacala…

Vroče poletje in

Pakoštane objete v cvetju,

plavo morje na obzorju,

južni veter, bonaca,

šum morske obale,

vse to

topilo se je v sladoledu od čokolade

in v soku od limonade…

Nikoli ne bom pozabila,

ko prvič  v Zadar sem stopila…

S svojimi otroškimi očmi

grabila sem spomine…

Na Trgu ispd ure tolikokrat

sem si v mislih zaželela

da ostanem tu, s teboj, Zadar moj…

„Ne,“ rekla sem soncu in vetru,

„ najraje ne bi šla nazaj, v  Ljubljano…“

Čez mnogo let

moja se je želja izpolnila,

Zadar moj, jaz sem se vrnila…

In sedaj, skupaj s teboj

živim, delim  in se veselim

vsemu kar življenje mi prinaša,

sledim tvoj utrip, tvoj dah,

 dobila sem te za dar,

ti si moje srce,

moja si duša, moj Zadar!

andreja-lea