Slačim si sence rdečega sonca.
Pod tkaninami izkoreninjenega jutra
žarči pozlačena koža.
Pekoča.
Prebičane ceste se barvajo krvavo.
Oblečena v palež
odstiram puščave.
Zamaknjeno me srka vase.
Vročina izpili žejo,
nariše srage.
Od ihtenja,
zavlečena v askezo,
prosim.
Tiho:
pogoltni me nevzdržno,
da minem.
Pozdravljena, Lorellia, pesem je nabita z bolečino, zanimive prispodobe ... razmišljala sem o uporabi ločil, tudi naslov bi morda spremenila (samo v Bolečina)?
Slačim si sence rdečega sonca.
Pod tkaninami izkoreninjenega jutra
žarči pozlačena koža
pekoča
prebičane ceste se barvajo krvavo.
Oblečena v palež
odstiram puščave
zamaknjeno me srka vase
vročina izpili žejo
nariše srage
od ihtenja
zavlečena v askezo
prosim
tiho
pogoltni me nevzdržno,
da minem.
In če bi postavili ločila:
Slačim si sence rdečega sonca.
Pod tkaninami izkoreninjenega jutra
žarči pozlačena koža.
Pekoča.
Prebičane ceste se barvajo krvavo.
Oblečena v palež
odstiram puščave.
Zamaknjeno me srka vase. (srkajo, če so mišljene puščave?)
Vročina izpili žejo,
nariše srage.
Od ihtenja,
zavlečena v askezo,
prosim.
Tiho:
pogoltni me nevzdržno,
da minem.
Najbolje, da si obe verziji prebereš naglas in se potem odločiš. Lp, Ana
Pozdravljena Ana
hvala za komentar na pesem, sem prebrala na glas in ločila res pašejo v pesem, tako da popravim. :)
Naslov pa bom pustila enak, nekako je nastal skupaj s pesmijo, kar se mi redko dogaja in naj bo tako. ;)
Lep pozdrav,
Barbara
Prignana do roba - tako bolečina kot tudi njen opis v tej pesmi,
čestitke,
Ana
Hvala za podčrtanko :)
Barbara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lorellia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!