Vse je je lahko tudi tako. Človek ima pravico do izbire. Le da nekateri ne ostanejo pod mesecem, gredo naprej, ostankov pa je več vrst. Za nekatere  'ostanke' je ljudem mar in zato tudi v taki 'nejevolji' nočejo koktajla, raje počakajo da jim usoda podari  zadnji požirek in odloči o koncu. Pod mesecem pa resnično ostanejo le tisti, ki so pred tem imeli čast piti iz čaše nesmrtnosti.

Lp, draga Hope

pi

Pozdravljena pi,

če pijejo iz čaše nesmrtnosti potem živijo večno....

Res, jih poznam kar nekaj pa so bolani, vendar kaj takega ne bi,

kot si pi napisala počakajo da pride samo od sebe.

Takšne imam za zelo pogumne. Lepo si to napisala veš pi.

Želim ti lep teden,

pozdrav, hope

Tvoja pesem mi je dala misliti. Čeprav me je najprej asociirala na dogajanje na nevrološki kliniki, sem se nekako potegnila iz nje in si jo ogledovala od tu in tam. Minljiva roba smo, tako ali drugače. Zato se opijajmo z življenjem, ne vemo, kdaj bomo polizali tisto zadnjo kapljo, kajti dna ne moremo videti, le zdi se nam, da ga ni.

Lp Hope in vse dobro