FORMA VIVA
verige
zvarjene v življenje
skulptur
se zamolklo hihitajo
v vetru
po zarjavelih gležnjih
jih mravlje neutrudno ščegetajo
in lovijo valovanje
jeklenih duš
v etru
pod mlačnim
dihom pomladi
drobci življenja
kalijo
raztrošeni po trati
zajetna skulptura
dremlje
pred vhodnimi vrati
cvetlice ob ograji
odpirajo rosnate oči
med smrekami
ob robu skulpturnega nasada
se znova srečujejo
brstiči dneva
in sence noči
Zelo všeč mi je, kar prestavil si me na Forma vivo! Čeprav ima pesem lep ritem, upoštevaš naravni vrstni red besed, zato me zmoti 1. kitica, ki bi jo samo malo popravila:
verige
zvarjene v življenje
skulptur
se zamolklo hihitajo
v vetru se zamolklo
hihitajo
Takšen vrsti red je le zaradi rime:
v vetru se zamolklo hihitajo
po zarjavelih gležnjih
jih mravlje neutrudno ščegetajo
Poslano:
30. 05. 2015 ob 12:09
Spremenjeno:
30. 05. 2015 ob 12:12
Mogoče je boljše
zvarjene v življenje
skulptur
se zamolklo hihitajo
v vetru
po zarjavelih gležnjih
jih mravlje neutrudno
ščegetajo
lovijo valovanje jeklenih duš
v etru
Super se mi zdi tale druga verzija!
Lp, Ana
Je že spremenjeno!
Lp, JUR
Podoba, v kateri so podobe le del in je vse ozadje ravno tako pomembno, pesem lepo teče in slika z besedami: vsakič me prestavi na Forma vivo, tisto obalno, kjer sem največkrat bila. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
- 25. 05. 2015 ob 18:33
- Prebrano 750 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 501.5
- Število ocen: 13