Je ura po večerji, kar potrka.
Soseda stara, Micka, se pojavi.
"Bog daj, prebirate fižol!?" nam pravi.
"Je lep," prisede, "bolj kot naš," posmrka.
"Boš, Micka, ga en glaž?" "Pa, daj ga, hvala,"
prgišče zrn s kupa k sebi vleče.
Kramljamo s prsti škrebljajoč. Čas teče,
kar skoči Micka v zrak: "Gori nam štala!
Poslal ta mlad me je, da k vam potečem,
da kličete gasilce! Se mudi!
Ker piha proti hiši, naj vam rečem!
O, jej! Pozabila sem, klepetača,"
prepadena sred kuhinje stoji.
"Preklet fižol vaš, čvek, in še pijača!"
hvala, a resnična :-)
Zabavna, če ne bi bila resnična ... ampak v pesmi je vse mogoče kot tudi to, da če znaš, lahko vanjo ujameš tudi resničnost, ne da bi zvenela prozaično, čestitke,
Ana
Hvala, Ana; najprej sem nameroval napisat zgodbo, ker je v naših koncih nešteto takih ljudskih, pa se je vse skupaj skrčilo kar v sonet :-)
Lp
Poslano:
30. 05. 2015 ob 10:24
Spremenjeno:
30. 05. 2015 ob 10:25
zanimivo mi je to dejstvo, da je resnična, konec koncev je njej gorela hiša,
ok. štala, pa da se je kar zaklepetala.....:-)
Ko si že zelo star, ti najbrž čas, dogodki in njih pomembnost vse drugače potekajo - podobno kot otroku. Otraka pošlješ v trgovino po sladkor z naročilom naj se hitro vrne, a se, ne glede na to, da se njegova najljubša sladica že pripravlja, zaigra nekje vmes in povsem pozabi na vse okrog sebe :-) Moje mnenje pač :-)
Ha, ha, Tomaž :) mislim, da poznam eno šjoro, ki bi znala kaj podobnega zakuhati.
Lp, Lea
Utemeljitev uredništva k izboru pesmi pomladi 2015 v formi:
Sonet, napisan v tekoči dialoški formi,
je zanimiv tudi po vsebini: kako hitro zapademo pod vpliv okolja, v
katerem se (znova) pojavimo in kako globoka je pozabljivost, ki odvrne
starko od tega, da bi najprej povedala, zakaj je prišla, zakaj so jo
nemudoma poslali k sosedu. Videti je, da ko stopi skozi vrata, prične s
svojim obrednim izpraševanjem o tem in onem, s sosedi prebira njihov
fižol in spije kratkega … simpatična upodobitev spomina (pozabe), ki nas
grenkobno nasmeje, še posebej, ker si ob pesmi živo predstavljamo
zublje, ki že ližejo hišo, v kateri se odvija upesnjen prizor.
Čestitke in še veliko navdiha!
Oooo, hvala, Ana, to pa je presenečenje :-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!