VRELO
VRELO (Ana Ivan Žigić)
Trenutak
kada misli gore,
vatra širi telom,
strasni zagrljaj.
Njegovo srce,
nebrušeni dragulj
u mojoj ruci.
Bol utihnula.....
Boga molim,
samo jednom
lice da mu vidim
i napijem se,
dobrote
sa njegovog vrela...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: anaana
- 24. 05. 2015 ob 20:29
- Prebrano 528 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128.32
- Število ocen: 7
