Sedim
na mehki
travi griča.
Obdaja
me
mračno nebo,
na katerem so
zvezde izza
oblakov
komaj
da vidne.
Razgled nad
mano je tako lep,
da se ga je skoraj težko
nagledati v eni sami noči,
v kateri sedim sedaj, in je
nočem izpustiti iz spominov,
na dni, ko so
bile noči
temne,
dnevi
svetli,
ko je
bil ta
svet
čudovit
in ne uničen,
kot je sedaj.
Pozdravljena mlada pesnica,
z zanimanjem sem prebrala tvojo pesem. Vidim, da se poigravaš ne samo z izraznim bogastvom, ampak tudi z obliko. V njej bralec vidi postavo ali drevo, rast ali kar že bodi. Dobro napreduješ. Lepa pesem. Majceno me zanima: preden daš pesmi obliko, ali izbereš ustrezno besedišče? Mislim, da slednje ne smeš podrediti obliki. Verjetno pa tako oblika kot tekst nastajata istočasno.
Bodi fajn. Lep dan še naprej
Andrejka
Res hvala za pohvalo, res je, rada poskušam nove stvari, ker vem da prav to utrjuje znanje in mi daje nove izkušnje. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Emč
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!