purpurne zasanjanost v tvojih očeh

(še vidim plavati mehke kumuluse

v teh zrklih, bolj modrih

 od neba)

ko si še verjel v nežnost

mojih dlani

jutri pa je dišal

po rdečih jagodah

namočenih v čokolado

solz

ko sva, trdno objeta

šepetala radovednim ušesom večera

tihe sonate

in med požirki šampanjca

spletala poletne sanje

lesketa potnih srag

v soju sveče

na tvojem razgretem čelu

tako toplih

na beli goloti mojih prsi

pronicajočih skozi pore

vse tja do trepetajočih utripov

serenade golobov pod najinim oknom

in zardevajoče zarje

mladega dne

ki si ga zapečatil s  potopom

svoje ladje

v globine mojega željnega morja

vonja

po bližajoči se jeseni

in šibke toplote

oranžnega planeta

ki ga je vase posrkalo

razžarjeno  obzorje

... kako so zvenele besede,

še zadnjič,

           »rad te imam«.

petja