Puščava
ko se bova spet srečala
bo deževalo
tvoje oči bodo peščene
v njih bom videla sivo oazo
ki ni pila že stoletja
razpokana bo zemlja
pesek bo nosilo daleč
in ostajalo bo le golo drevo
ki umira samo
napovedujejo rdeč alarm
pozabil boš dežnik
tekel boš hitreje
in gledal kako so mokre
dihal boš globoko
ker bodo po njih polzele kaplje
rad bi jih polizal
rad bi se jih napil
poskusil jih boš prijeti
a bodo predaleč
vlažno bo so rekli
teklo bo v potokih
a tvoje grlo bo žejno in
še bolj hrapavo in suho
v očeh
dve peščeni kepi
Dotaknila se me je, le zadnja dva verza bi odstranila, ker se mi zdi, da zmanjšujeta težo prej povedanemu. Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
27. 05. 2015 ob 21:53
Spremenjeno:
27. 05. 2015 ob 21:53
Se strinjam in sem tudi spremenila. Konec je nekako izsušil pesem, pa čeprav je že tako 'suha'.
Najlepša hvala.
Lp, A
Žeja, prispodoba nedosegljivega življenja, pesem, napisana v ritmu, ki pospešuje stisko in povečuje nezmožnost doseganja, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
- 22. 05. 2015 ob 13:39
- Prebrano 687 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 406.67
- Število ocen: 14