PREKO KAMENJA DO ZALIVA

Ojla, moj dragi,

dragi moj!

Morda se tudi ti

še spomniš

tistih najinih poletnih dni,

ko bosa sva hodila

po vročem soncu

preko kamenja

do zaliva?

Kot dva

sladoleda v kornetu

sva bila,

ki se bosta

vsak trenutek razstopila.

In ko prišla sva do zaliva,

ispod borovca brisače

bi zložila,

si kopalke nataknila

in v morje sva skočila

da se ne bi rastopila.

Izpod borovca

sva potem ležala,

slana, mokra in

ob glazbi čričkov

bi z otprtimi očmi sanjala…

In ko se je sonce

počasi v morju ugasnilo,

v mladem mraku

sva domov hodila…

Veš, dragi moj,

to najino

vsakdanjo pot,

preko kamenja do zaliva

po kipečem,

rdečem soncu

jaz še vedno

nisem pozabila!

                                                                                              Andreja Malta

andreja-lea