Tea, Aleksandra, več kot odličen odgovor, ki bo zagotovo odprl nove poti k razumevanju pesmi in samega sebe in hkrati dopustil, da se človek zamisli ob kritiki, ki jo sam dopušča, sprejema in dojema.

Hvala in lp,

Martina

Najprej vse urednice prav lepo pozdravljam! In moram omeniti - sobota je bila super! Čestitke!

Na portalu ni nobenega urednika (izven tehnike). Saj ga ne pogrešam! Kaj pa urednice? :) 

No, to vprašanje je skoraj malo bolj za šalo.

Če se resneje ozrem na ta portal, pa se mi zdi, da je med objavami zelo malo »tiste bolj drzne« erotične poezije. Tudi lezbične ali gejevske ni zaznati, zelo malo je družbeno kritične, ali poezije, ki bi bila blizu panku, … Zdi se mi, da »manjka« precej poezije, ki bi jo morda pričakoval s strani mladih.  

Kakšno pa je vaše mnenje in kakšen je vaš vtis?

Hvala!

Lp, Jošt Š.    

Martina, dobrodošla v pogovoru (sem si kar oddahnila, da se oglasi še kdo od pesnic / pesnikov s portala). Pesnica/ik je tisti, ki piše pesmi ... Res, zanimivo vprašanje, pa naj še jaz pristavim skodelico spraševanja;)

Zakaj piše? Da bi osvetlil svoj notranji svet, se dokopal do srži skozi številne lupine, ki so mu zrasle skozi odrašačanje? Hoče s svojim pisanjem razjasniti  svet? Ga hoče na novo postaviti, spreminjati (vsaj za svojo rabo)? In kako daleč si želi s pisanjem? Preigrava in sestavlja novo melodijo iz besed, ki so mu všeč, se igra z njihovmi zveni in pomeni? Hoče ubesediti čas, v katerem živi, hoče pokazati pereče, težke, tudi tabu teme? Piše, da bi ga brali? Piše, da bi ga občudovali? Piše, ker drugače ne more živeti? Je pisanje zanj izjemno pomembno?

Nepesnik se najbrž o vsem tem ne sprašuje in tudi ne piše. Lahko pa z veseljem prebira literaturo, ker v njem pusti posebne sledi - preko nje se bolj zaveda sebe, razmišlja, čustvuje, ceni lepoto in sporočilnost besed? Je čudovit, poglobljen bralec. 

Se mi zdi, da ta trikotnik pesnik / pesem / bralec pravzaprav šele oživi pesem / besede in da na vprašanje o pesniku odgovarja bralec njegovih stvaritev. 

Jošt, pozdravljen, lepo, da si se pridružil pogovoru -  ja, vidiš, še tisti eden urednik nam je ušel ;) ... videti je, da tak način uredniškega dela (biti na razpolago brez materialnih koristi, se povsem osredotočiti na pesem,si in že v naslednjem koraku na gore drugih opravil, čutiti pripadnost, biti povezan ... se pojaviti kadar le imaš čas in se posvetiti branju) bolj prenesemo ženske ;))

O manjkajoči poeziji -  kot urednica ne gledam na odsotno poezijo, ampak prisotno - tisto, ki jo pesnice in pesniki objavljate tukaj - zato mnenja o tem ravno nimam. Prisotna poezija pa je zelo raznolika, zanimiva,  tudi družbeno kritična ... presenečajo eksperimentalni, povezovalni projekti ... mislim, da pa moraš biti kar zagret bralec, da ne bi česa spregledal, saj je objav veliko. 

Pozdravljen, Jost.

Hm. Pravzaprav sem razmisljala, da ce bi se pod nekatero svojo poezijo podpisala kot moski, bi iz nje lahko potegnila homoseksualnost. In obratno, ce bi pisala zenski. Je to odvisno samo od pesmi? Ali je v precejsnji meri odvisna tudi od bralca? Seveda oboje. Zanimivo bi bilo, ce bi imeli samo pesem, brez podpisanega avtorja. Potem bi dejansko lahko nekatere pesmi brali kot moski zenska, ali zenska zenska ali moski moski. :) Spet vprasanje, do kje si dovolimo iti, kaj vemo o avtorju, itd. ... Zanimivo je, kako se ob dejstvu, da je pesem napisala zenska ali da jo je napisal moski, tudi nase dojemanje doticne pesmi spremeni. Je to spet eden izmed okvirjev?

Kar se tice angaziranosti, mislim, da je tovrstne poezije v zadnjem casu malce manj, vendar iz preteklosti se spominjam, da je bilo veliko tudi mladih avtorjev, ki so se (smo se) ukvarjali in oglasali tudi z angazirano poezijo. Kot v naravi tudi pri pisanju casi krozijo. :) 

Ana, hvala za odgovor. Gleda na veliko število objav, sem prepričan, da je potrebno imeti res tudi veliko volje, potrpežljivosti, pripadnosti, ... in seveda veselja pri uredniškem delu. Torej tisto, kar sicer moški (vsaj) mislimo, da (vse) imamo ... :)) 

Tea, tvoj odgovor je resnično izredno zanimiv. Potreben globokega razmisleka. Pomembno je govoriti o poeziji. Se pa popolnoma strinjam, da je najpomembnejše prisluhniti, kaj (vse) (nam) poezija govori.

Hvala in lp,   Jošt Š.

Jošt, vsekakor je pomembno in fino govoriti o poeziji in še o čem drugem. :) hehe

Ja ... spomnim se nekaterih filmov ali rekov, ki pravijo, da mnogi znajo govoriti, le redki resnično poslušati. Če zapremo oči, slišimo drugače. Predvsem slišimo več nians okoli sebe. Ali če izklopimo katerikoli drugi čut, se ostali skoncentrirajo drugače. 

Zato sem vesela takšnih razprav kot jih lahko imamo na pesem.si. Pa naj bodo to komentarji ob pesmi ali delavnice ali posebne teme, ki so bile odprte za razpravo o posebni temi, ... To je fino.

Edino včasih bi si jih želela malo več. Malo več vzpodbude tudi iz strani članov. Da bi se odprli dialogi, seveda tudi takšni, ki jih še ne poznamo. :)

vse dobro,

Tea