Pridi sonce.

Daj mi nežen poljub,

objemi me preko ramen

kakor že tolikokrat

in tu pa tam me izpusti

da se dotaknem sanj.

Tistih, ki hočem,

da so del mene,

ker brez njih me ni.

Upanje mi pojačaj

in obleci me najlepše

da se mu prikažem pred oči

in bo vedel, da je to zanj.

Da me ne  bo pozabil.

Nočem biti metulj,

ki poleti za nekaj dni

in se potem razblini

v kakšni novi pesmi,

namesto da ti priletim

samo za trenutek.

Dopusti mi prelete

izpred tvojih oči,

dotikaj se me s pogledom

in zavij me v obroč

svojih misli,

da nikoli ne izginem

in se znova vrnem

dan za dnem

v isto posteljo,

noč za nočjo

v isti toploti,

ko se zavijem

in si prepredem telo

s tvojimi rokami.

IŽ-lev