Dokler sem bila tvoja Ljubezen

Sem bila vernik in pesnica

In verjela sem v pesniško utopijo

Da sonce ni krogla helija

Marveč vroč zlatnik vkovan v Božje

In v moje lastno čelo

Izza katerega so rojile tople verujoče misli

Da obstaja Bog ki mi daje življenje

In da si to ti

Verjela sem tudi da metulji niso žuželke

Temveč leteči cvetovi Ljubezni izleženi v duši

In spuščeni v veter frfotajočih besed

V mojih mladih pesmih o tebi

Iz Prvotnega časa porajanje tebe v meni

In mene v pesništvu

Sedaj sem ateist brez česarkoli

Votla kot plinsko jedro Sonca

Se kotalim skozi Praznino Časa

Nesmiselna kot pozabljena božanstva

Ki so jih nadomestili novi bogovi

Od tebe zapuščeno

Me je zapustila vera

V metulje in moje postarane stihe

In nevzdržno mi je v tej neveri

Ko mi nobena utopija ljubezni ne laže

Da obstajata nesmrtnost in Bog

In da si to ti

Moj padli Bog

Ne morem več verjeti vate

Ker si vzel življenje ki si ga dal

Meni in mojim pesmim ...

Marko Skok - Mezopotamsky