Danes se bom objela v besede,

tiste najbolj mile,

ki pronicajo skozi temo upanja

med vročimi kapljami

po razgaljeni koži

v najtišjo globino žalostne nemoči.

V objemu bom odpotovala

v žive sanje zgodb,

ki živijo samo pri meni,

med ljudi,

ki jih v resnici ni zame.

V objemu besed,

zaprtih oči,

bom gledala najlepše ...

In besede,

ki bodo spale z mano,

bodo na tem potovanju spregovorile

vse skrivnosti, vsa občudovanja ljudem,

ki zdaj hodijo po mestu veselja,

odprtih oči, objeti z drugimi ljudmi.

Dubra Klin