
Tekač po maminih kuhinjskih tleh,
Savinja proti Savi,
Usain Bolt proti cilju.
Beseda pa noče.
(Popolna je tale zagata:
Noče večerni pejsaž v črnilo,
ne moja majica, indigo modra,
ne makove rdeče glave
ne kosova pomladna sonata.)
Muza spi.
Ne da se ji več.
Jo cukam za rokav
a ona mirno sanja
bele konje
Kubo in cigare
pred petimi leti odplesan čačača
in diplomo s faksa.
Če je muza zaspana, ji je treba privoščiti spanec – in zapisati njene sanje. Sanjske podobe brez ovir tečejo in se zlijejo v večerni pejsaž utrinkov, vtisov, spominov ... Pisan preplet slik, ki vsakemu bralcu pričarajo svojo zgodbo.
Čestitam,
Silvana
Urednici hvala za podčrtanko in komentar!
Igor,hvala za čestitke...
P.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!