Tekač po maminih kuhinjskih tleh,
Savinja proti Savi,
Usain Bolt proti cilju.
Beseda pa noče.
(Popolna je tale zagata:
Noče večerni pejsaž v črnilo,
ne moja majica, indigo modra,
ne makove rdeče glave
ne kosova pomladna sonata.)
Muza spi.
Ne da se ji več.
Jo cukam za rokav
a ona mirno sanja
bele konje
Kubo in cigare
pred petimi leti odplesan čačača
in diplomo s faksa.
Če je muza zaspana, ji je treba privoščiti spanec – in zapisati njene sanje. Sanjske podobe brez ovir tečejo in se zlijejo v večerni pejsaž utrinkov, vtisov, spominov ... Pisan preplet slik, ki vsakemu bralcu pričarajo svojo zgodbo.
Čestitam,
Silvana
Čestitke Petja in bodi lepo.
Lp, Igor
Urednici hvala za podčrtanko in komentar!
Igor,hvala za čestitke...
P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!