ponoreli vrtiljaki najinih želja 

so obstali. vztrajno rjavijo

indijanska poletja v telesih.

občasno zaškripa glava vijaka.

zaniha košara. verige. sama

stojiva v predelih življenja,

domovanja pozabljenih nežnosti.

čakava jesenski čas. da bi deževja

prebirala razpredene vrvi,

najine žilice zavesti vržene v prostor.

pesek in trnje, ki žuli

v sandalih kot svinčene krogle.

na soncu in vetru posušene

začimbnice. iz košarice

najinih spominkov

Marko Skok - Mezopotamsky