Pridi, deklica, z menoj,
trate so rumene in steze ošiljene.
S polnimi očmi iščejo
čar privihanih kril
in razcvetelih nog,
da bi obarvale
kapljo, ki polzi v dih,
da bi špricnile
v usta mladih brez.
Ne boj se, deklica,
ne boj se vlažnih rož na glavi.
S podplati božajo dlani
razprtih sanj
in drsljivih lic,
da bi razgalile
vročino, ki poje nočem,
da bi polizale
slad z naročja hrastov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!