V meni
morje plapola,
dviguje mi dih
ko se dvigam
proti oblakom
in v temni noči
me ugrabi mesec,
da pljuskam
okoli edinega otoka
in ga snubim
kakor bodoči ženin
snubi svojo drago,
da popusti,
da mu pade v objem.
Ponoči se razraščam
v mislih pljuskam
ob robove skal,
da valovi kakor odlomljeni
prihajajo nazaj
do mojega srca.
Plavam kakor riba
ko me jutro izpusti
iz višav
in naenkrat se zavem,
da sem samo drobcen človek
v oceanu plavajočih rib,
kjer večje hrustajo manjše
in hitim pred odprtim žrelom.
Ljubim noči,
spuščam in dvigujem
svoje poti,
znova se vračam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!