Molila bova

za grešne besede

ki jih največkrat

ne spregovoriva

le misliva

a je enako

le da zadnji v hiši

ne bo vedel za kaj se gre.

Plapolala bova

kakor ptiči s krili

in vedno boš nad mano,

tvoj glas bo glas saksofona

in moj droban, še čakajoč.

Najini objemi

z dotikom duše

v misli pretvorjene

so po meri sešite obleke.

In ljubim tvoj stil.

Moderen, še vedno raziskujoč

in moj naveličan škarij z blagom,

le še tvoj dotik čakam.

Pesem ki nama na tiho poje.

IŽ-lev