Pod resničnim,
v svetu
spetem med svetovoma
še plešem
svoj pepelnat,
ob robovih slepo svetlikajoč,
kraguljev ples.

V vrtinčenju s teboj

nevidno,
z negibno roko sežem v zrak,
ustavljeno se stisne v kepo,
kljuva pod rebri,
tišči.

V vrtinčenju z menoj

zašepetaš,
svinčena vrata so le pernat plašč,
odstrt stojiš,
čeprav te ni
mi zmoreš obrisati prah,
sneti tančico iz oči,
globoko ostane večno
in večnost
ne šteje gub.

Ostajam.
V vrtinčenju s seboj.

lorellia