Koničasta svetloba
prebada jutro.
Pod vekami skušam
zadržati trenutke,
polne filigransko izdelanih detajlov,
ki so polnili praznino noči.
Skozi izsanjanost
se prebujajo novi smisli.
In spomini so le
izbrane slike bežečih potovanj.
V tem jutru slutim
priložnost,
da skozi priprte duri
izsesam nove veličine
in popravim vse nastale krivice.
lepa pesem
in vedno imamo priložnosti da nekaj naredimo bolje no ja skoraj vedno
lep pozdrav Mateja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!