Hodim

po sivi poti.

Sivijo mi lasje

in nohti mi rastejo,

kakor da se bom

morala boriti.

Gledam pred seboj

mlade gospodične

s prebarvanimi lasmi,

ki pozabljajo,

da nekoč ne bodo vedele

kakšna jim je prava barva.

Gledam kot panter

ali se umaknem

ob pogledu

na človeško žival

ali grem tiho mimo.

Celo takrat ko vem,

da bodo ista vprašanja

in da sem že sita odgovorov.

Držim se sivih robnikov,

ki jim je čas vzel belino

in čakam na zeleno,

ko hodim mimo

in na hitro odslavljam

iste spraševalce

s sivimi lasmi.

Blodim v mislih

in iščem najhitrejšo pot,

da mi ne osivijo čevlji

od dolžine.

Padam v trans,

ker pot je dolga

in bližnjic zmanjkuje.

Le po kateri poti si šel,

da te ne morem najti.

Edinega brez sivih las.

Od mladosti,

še jo imaš.

IŽ-lev