
Otrok se skriva med obešalniki,
med blagom, mehko ga objema.
Ne delaj tega, bo teta huda,
reče mati, pregleduje obleke,
podobne, vse nianse že ima,
Sintetična bluza zaprasketa.
Ne delaj tega, bo teta huda,
reče mati, zbrano išče barvo,
ujemajočo z njenimi lasmi,
morda unikat, česar še nima.
Obrazek se podrgne ob noge trgovke,
na njih ostane moker madež,
iznad hlač zasikajo nanj tuja usta,
mati zabevska, vidiš, zdaj je teta huda,
nov odtenek otroške žalosti prikima.
Hvala, Nina :)
Odtujenost, ki jo plačujemo.
Lp, Irena
Boleča odtegnjena želja po bližini, pesem duše, ki počasi greni, čestitke,
Ana
Čestitke pi tudi z moje strani. Dobro si napisala.
Bodi lepo.
Lp, hope
Hvala, Ana.
Hvala, Igor in Hope.
Vsem lep pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!